Novo leto je bilo v četrtek, danes je petek in je že 15. maj, v soboto bo leto naokoli, v nedeljo bom že penzionoist. Rad bi ustavil čas!

Ponovno mi beži čas. Toliko tem se je nabralo v moji glavi, toliko misli, ki sem si jih želel deliti s svojim spletnim dnevnikom, a tako malo časa. Skoraj vsak dan si rečem, da “zvečer bom, ko Lan zaspi, vzel prenosnika in misli spravil na elektronski papir”. Zvečer pa… običajno me iz spanca na fotelju, večkrat z daljincem v roki, zbudi žena. Ne, fotelji definitivno ne bi smeli biti udobni, kot počivalnike pa jih sploh ne bi smeli prodajati. Vsaj ne meni.

A hotel sem pisati (sem trdno odločen, da tudi bom) o Xperii, čigave dobrote, pluse in minuse spoznavam slabih štirinajst dni. Če bi vtise moral strniti v en sam stavek, bi rekel samo: navdušuje me. Preberi preostanek članka »

Danes zjutraj, na poti v Ljubljano, poslušam Hitovo vročo temo “Je tudi v vaši službi prisotna nevoščljivost?”. Pozoren postanem na izjavo Bernarde Žarn, voditeljice z nacionalke, fatalke leta 2008 po izboru revije Eva, da so ji med druženjem s kolegicami in kolegi s televizij z območja nekdanje skupne nam “od Vardara pa do Triglava”, isti povedali, da nevoščljivosti sploh ne poznajo. Še več, da so se nevoščjlivosti in tega, kaj to sploh je, naučili šele v Sloveniji. Pri Slovencih. Predvidevam, da na javni televiziji. Preberi preostanek članka »

Temeljna razlika med ljudmi, ki živijo v hišah in ljudmi, ki živijo v sanovanjih, je v tem, da slednjim ni treba vikendov preživljati v družbi kosilnic, lopat, motik, škarj, cvetličnih korit, žag in ob vseh drugih mogočih in nemogogočih pripomočkih, ki te pripeljejo do točke, ko si v nedeljo zvečer rečeš: hvala Bogu, da je jutri delovni dan, se bom končno spočil.

Jaz… jaz sodim med tiste, ki si vikende popestrijo z mogočimi in nemogočimi pripomočki. Kosim, grabim, obrezujem, prekopavam… Preberi preostanek članka »

Če pogledam naslovnice časopisov zadnjih dni - preiskava tu, preiskava tam, preiskava gor, preiskava dol - imam občutek, da je nekaj narobe z mano ali pa z državo. Glede na to, da se moje stanje v zadnjem času ni bistveno spreminjalo, da sem nič skrb zbujajoče ”da sam normalan, poludio bih”, sem skoraj prepričan, da je nekaj narobe z našo deželico. Kot bi se država oz. tisti, ki krojijo naše usode prebudili iz globokega večletnega spanca in ugotovili, da je hudič odnesel šalo. In so se zdaj odločili zanetiti takšen dim, da se ognja ne bi videlo.