Življenje ni paradižnik

Lahko skoraj vse

16.05.2016 · Brez komentarjev

Lahko odvrnem samomorilca od samomora. Ga pripeljem do točke, ko najde smisel v življenju. Smisel v vsakem dihu…

Lahko pripeljem žensko do tega, da vzljubi tistega, ki ga ne bi niti pogledala…

Lahko zvesto ženo napeljem, da prevara moža…

Lahko sredi zime ustvarim poletje, sredi poletja pa zimo…

Lahko ustavim vojne… lahko jih začnem…

Lahko oživim mrtve… lahko oživim žive…

Lahko pomladim ostarele…

Lahko ustvarim novi svet… ne v šestih dneh, v enem dihu…

Lahko uničim tudi tisto, kar ni narejeno…

Lahko zravnam gore, presušim morja, naredim, da reke tečejo proti izviru…

Lahko osrečim nesrečne, onesrečim srečne, nasmejem žalostne, razžalostim nasmejane…

Lahko vse. Prav vse.

A da spremenim otrokovo mnenje… da spremenim tisto, kar se je on že odločil ali izbral… tega ne morem. In ne pomaga ne Alah ne Bog ne Jahve… ne Mojzes ne Jezus ne Mohamed.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: Lane moje · Vse skupaj

Begunci

10.09.2015 · 1 komentar

Videl sem vojno. V živo. Na prvih frontnih črtah. Včasih pred njimi, včasih za njimi. A ves čas na polno. In v tem času v živo nisem videl veliko beguncev. Sem pa videl njihove hiše, njihove posesti, njihova dotedanja življenja. Videl vse, kar človek v enem življenju lahko stlači v materialne dobrine in čez noč jih mora zapustiti, kako Bosanci znamo reči, da spasi živu glavu. In videl sem tiste, ki niso imeli te sreče.

Nekaj beguncev poznam osebno. Po kalvariji, bežanju čez noč, življenju v begunskih taborih brez minimalnih pogojev dostojnih človeka, so končali v Združenih državah in v Nemčiji. Hvaležni Američanom in Nemcem, da so jim omogočili normalno življenje, življenje brez granat, brez klanja. Za življenje, ki so ga pustili za sabo, nimajo lepih besed, potlačili so travme in zdaj so večji Američani in Nemci do pravih Američanov in Nemcev. In nimajo želje vrniti se nazaj. Pravijo, ko odhajajo nazaj v Ameriko ali Nemčijo, da imajo občutek, da odhajajo domov. Razumem jih. Vrnila se je le teta. Želi umreti na svoji zemlji, v svoji hiši. Preveč je bila navezana na bosansko življenje in se v Združenih državah ni počutila domače. Včasih mi ti moji Ameri grejo na živce. Recimo, ko ob dveh zjutraj začnejo “težiti” po Facebooku ali Skypu. Včasih pridejo prav. Recimo, ko je treba kupiti in dostaviti kakšno elektronsko igračo. Keep reading →

  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: Devedesete · Ljudje · Politika je kurba · Vse skupaj

Ko te preseneti SDS

5.09.2015 · 1 komentar

O Erlahu, o njegovih tvitih, in ne samo tvitih, vemo vsi vse. Neumnosti se hitro širijo po spletu. In dvomim, da koga resno preseneti kakšen njegov umotvor. Na neumnosti se navadiš. Otopiš. V najboljšem primeru zamahneš z roko, s tistim bosanskim “ko ga jebe”. To je pač sreča takšnih ljudi. Da lahko klobasajo, mi pa rečemo, pusti ga, navaden pezde je.

Tudi s tvitom o streljanju na tiste begunce, ki bi se približali slovenski meji na manj kot 500 metrov, ne bi bilo nič drugače. Pač, človek piše neumnosti. Smo se pa odzivali, tudi sam sem se, in odzvala se je stranka, katere član je bil. SDS.

Dobro, nisem vedel, da je Erlah član SDS-a. In dobro, to me ni niti zanimalo. Odziv stranke me je presenetil. Pozitivno, moram priznati. Presenetil zaradi dveh stvari. Prvič, ker ji tega – izključitve – ne bi bilo treba narediti. Vsaj ne nujno. In drugič, ker takšni odzivi niso značilni za to stranko. A poteza je takšna, da ji jaz za to lahko le čestitam. Brez podtonov, brez sarkazma, brez cinizma. In kljub dejstvu, da sva s stranko SDS svetlobna leta narazen glede vrednot, stališč in odnosa do praktično vsega, mi ni težko tega povedati.

Je to le predstava za javnost, glajenje javne podobe stranke, omejevanje škode? Verjetno vse to. Kaj verjetno, zagotovo. A to v tem primeru ni niti pomembno. Roko na srce, katera stranka pa ne dela predstav za javnost, gladi javno podobo, omejuje morebitno škodo in pravzaprav dela vse, kar ji lahko pomaga do dobrega rezultata na volitvah? Nikoli prej nisem zasledil, da bi se SDS odzvala na podoben način. Tudi zdaj ji ne bi bilo treba. A je naredila. In to je največa vrednost. To ji priznam. In ne vidim potrebe, da bi ji to relativiziral, razvrednotil, iskal skrite namene.

SDS je zmogla ta korak. Tudi ZNP. Kapo dol.

  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: Na sončni strani Alp · Politika je kurba · Pozitivna presenečenja · Vse skupaj

Junaki nasilja nad ženskami

25.11.2014 · Brez komentarjev

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami vsi govorijo o ženskah. O njihovih težavah, strahovih, SOS telefonih, varnih hišah, razbitih in uničenih družinah, otrocih, ki so priča nasilju, ki so žrtve nasilja. A jaz bi, jaz bom o resničnih junakih nasilja nad ženskami. O moških.

A ne o vseh moških, samo o tistih pravih. O tistih čigar delo in pogum je predmet današnjega mednarodnega dneva. Slehernega dneva. O pogumnih alfa, beta, gama samcih, ki nam papkom kažejo, kako se stvarem streže. Ker, dejstvo je, da si ženske to zaslužijo. Da prosijo za klofute, brce, nokavte.

O tistih, ki se pogumno lotijo žensk. S pestmi. Kakopak. Da ženska začuti vso njihovo moč. Da ubijejo boga v njej. Da ji tako pokažejo, koliko jo imajo radi. Ker, to je ljubezen. Ki jo na takšen način lahko pokažejo le pravi moški. Ni večjega pokazatelja ljubezni, kot so polomljene kosti. In to lahko pokažejo le pravi junaki. Keep reading →

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: Ena na ena · Ljudje · Vse skupaj

On ima rada burek

24.11.2014 · Brez komentarjev

Zakomplicirali ste jo. Do amena. Slovenščino. In to ne samo za nas, ki so nam geni prišli od drugod, zakomplicirali ste jo tudi za klene domoljube. Glede na to, da jo večina ne obvlada.

Kdo, kdaj, bel, bil, smel… in še malo morje tako zapisanih besed, ki se jih ne izgovori tako, kot so zapisane.

Pa štetje. Enaindvajset, stopetinosemdeset, enaindvajset tisoč stopetinosemdeset. In tako lomiš jezik v nedogled. Kdo pri zdravi pameti poleg vas gre tako komplicirati številke! Dobro, kdo pri zdravi pameti poleg vas in Nemcev! To je največji napad na številke od uvedbe arabskih številk, ki so poenostavile rimske.

Pa dvojina. A moram tukaj sploh kaj omenjati?

Pa s in z, pa k in h, pa ne da bi in brez da bi…

Pa… Keep reading →

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: Ljudje · Na sončni strani Alp · Vse skupaj