Življenje ni paradižnik

Vedno je tako, ko se stvari zaostrijo, človeško obnašanje zdrsne v bolj primitivne oblike. Čast izjemam, ki ohranijo trezno glavo tudi v takšnih situacijah, no, množica takšnih ne potrebuje. Kam lahko zdrsnemo smo videli v slovenskih in hrvaških časopisih, na slovenskih in hrvaških televizijah, na intetnetnih straneh. Ključna beseda: Hotiza. In, če razumem delovanje policij obeh držav, pač, većina vicev o policistih je resnična, ne morem razumeti novinarjev. Ne slovenskih, ne hrvaških. Spet čast izjemam.

Kam drsimo lahko vidimo tudi pri eni drugi situaciji. Ključna beseda: papež. Njegovo, s citatom iz tega obdobja, prebujanje srednjega veka, nas ponovno vrača k pimitivnehšim oblikam obnašanja. Vrača v srednji vek. Papež, kot poglavar RKC in kot akademsko izobražen človek, bi moral vedeti - skoraj dvomim, da je lahko tako naiven - kaj bo negovo citiranje za sabo potegnilo. Ponovno prebujanje arabskega sveta. Sveta, ki ga pritiska tako ameriška “demokratizacija” in izraelsko “razvijanje dobrososedskih odnosov” na eni strani ter diktature, avtokracije in teokracije njegovih voditeljev na drugi. Ali takšen svet ima prihodnost? Nima je. Še sedanjosti nima. In v takšen svet poslano papeževo spročilo ni imelo, kakšno presenečenje, učinka akademske kritične razprave. Imelo je učinek žaljenja preroka Mohameda, ki so ga muslimani dvignili na raven, vem, da s temi besedami tvagam obsodbo “pravovernih” muslimanov, a se tolažim s tem, da nimam papeževaga vpliva, božanstva, čeprav Koran o njem govori kot o navadnem človeku. In ta učinek je bil pričakovan.Zato je papežev izlet toliko bolj neresen in neodgovren.

In s tem izletom jih veliko dobi. Kost za glodanje so dobile muslimanske množice. Verjetno tudi izdelovalci lutk za sežiganje, pa tudi izdelovalci zastav. Dobijo islamski verski voditelji, da lažje uveljavjajo “vero”. Dobijo voditelji arabskih držav, ker se množica ponovno usmerje k zunanjem sovražniku in pozablja oz. po strani pušča domače razmere. Včasih se mi zdi, da zahod vse to dela z namenom, da bi se sedanji diktatorji in režimi v arabskem svetu obdržali na oblasti. Dobi zahod, ker lahko spet prstom pokaže na prebujeni islamski fundamentalizem, ker lahko ponovno upraviči posredovanje v tem delu sveta (Bog ne daj, da bi pomislili, da so tam zaradi nafte). Dobijo skoraj vsi.

Izgublja pa svet. Izgubljamo drugače misleči. V navalu primitivnejših oblik obnašanja, v navalu fundamentalizma in paranoje, izgublja zdrav razum. A spet čast izjemam. Čeprav te izjeme, v luči splošne histerije, delujejo tudi same izgubljeno.