Glasba in šund - tudi pri sosedih ni nič boljše
18.01.2007 | 
Kategorija: V članku z naslovom Po čemu treba zapamtiti prethodnu godinu (Po čem si je treba zapomniti prejšnje leto) je avtor Zoran Stajčić na hrvaškem T Portalu (nekaj kot slovenski Telekom in Mobitel v enem) navedel lestvice najboljših tujih in domačih albumov prejšnjega leta.
Zanimivo je, da avtor piše o tem, da je bilo poleg tujih tudi dovolj kakovostnih domačih albumov, da domača scena beleži pozitivne premike tudi v smeri kakovosti (v Sloveniji pogrešam več afirmativnih člankov o slovenski glasbi). In čeprav se zaveda, da so vse lestvice lahko predmet žolčnih debat, pa, kot pravi “brez trohice slabe vesti” naštete albume priporoča slehernemu ljubitelju glasbe.
Na domačem delu lestvice je kot deset najboljših prejšnjega leta izbral: 1. Gustafi (F.F.), 2. Hal (Trilogy), 3. Edo Maajka (Stig’o ćumur), 4. Ramirez (Copy/Paste), 5. Overflow (Live At Parties), 6. Aifon, 7. Detour, 8. Arsen Dedić in Gino Paoli (Lisinski), 9. Gibonni (Unca fibre) in 10. My Buddy Moose.
Gustafi
Zaman iščete hrvaške estradne zvezde, ki so razveseljevale rajo na slivestrovo v Ljubljani. In ravno to je prva zanimivost tega članka. Da avtor na tako, za naše razmere velikem in branem portalu poda lestvico najboljših, na kateri se ne bohotijo severine, danijele in grašoti. Za pohvalo. Da ni bilo po principu “to raja posluša”.
Druga zanimivost leži v njegovi jasnovidnosti glede žolčnih razprav. Seveda so bralci razpravljali in ugotavljali “ali si Edo zasluži le tretje mesto” in “ali je deveto pravšnje za Gibonnija”, a najbolj zanimiva so bila tista vprašanja “kje so Colonia, Lana, Nina Badrić, Tomphson, Ivana Banfić, Karma…”. Očitno ima raja z obeh bregov Kolpe podoben, podobno slab glasbeni okus.
Safet Ali-beg
Zelo zanimivo branje. Sam bi le še dodal, da okus ni ravno pravšnja beseda. Lahko seveda rečemo, da je razlika v okusu to, da smo nekateri bolj za jazz, drugi za soul in tretji za blues. Nekateri poslušamo Charlieja Parkerja, drugi Aretho Franklin in tretji B.B. Kinga. Seveda je še kak drug okus. Ampak, okus, kateremu se prilega Karma in Colonia in Werner in tako dalje, to pač ni nikakršen okus, mora obstajati kaka druga beseda za takšno vrsto izbire glasbe. Če sem lahko še nekoliko bolj grob, rekel sem za takšno izbriro ‘glasbe’. iskreno povedano, močno dvomim, da lahko stvaritve raznih Atomic Harmonic, Thompsona,… sploh imenujemo glasba. Ne, tudi tu mora obstajati kakšno drugo pojmovanje.
Jaz se tu močno strinjam z filozofom. Tudi glasba ima neka nenapisana pravila, ki je dobro če se jih vsaj malo držimo. In prav ima ko napiše, da ima okus malo čuden prizvok, če primerjamo n. pr. Ray Charles-a, ali Atomic-harmonic. V glasbi nekaj ne štima, bi rekel. Kaj vse poslušamo pod pojmom glasba…??
Nekoč sem bral, da je nekdo “koncertiral” na odru z sedmimi tranzistorji, ki jih je daljinsko prižigal, takorekoč je “igral” na njih. Pa se je nekdo spraševal, če je to tudi glasba.
Temu pojavu se v Slov. reče slov. glasbeno mendžerstvo oz. kdo komu bolj v rito tiča nabije (ala sebastijan, domar kumer in podobni). V glavnem celotna slovenska glasbena scena (estrada) funkcionira nekako po tem principu.
ti filozof si res en filozof
koji pametnjakovič ti itak use veš
res je
Bravo Filozof, Cofi in Silly. Na žalost res skoraj vse tako poteka kot je napisal Silly. Imamo pa na srečo v Sloveniji nekaj radijskih postaj, ki rola samo glasbo narejeno iz srca ne pa iz dreka. Okusev oz. zvrsti je več in dokler se te radijske postaje tega zavedajo je to čista zmaga.
Meni je ful problem ko je ful problem poslušat zateženo glazbo. Mislim, jeba je če hočeš slišat nekaj kulskega pa ti oni fukne noter jazz pa take bedne fore.
muzika je za foljk ne za idiote na faksih, tisti imajo učbenike!
majster: a tebi ni nič nerodno take oslarije pisat?
majster: tudi tebi ne bi škodil kakšen učbenik. Sicer pa, ne vem zakaj moraš poslušati tisto kar imenuješ “zatežena glasba”. Presedlaj na tisto kar razumeš.