Življenje ni paradižnik

Ne vem kako sem padel v to. Nisem glasbenik, nisem glasbeni kritik, ne živim od glasbe. Nič. Z glasbo se srečujem toliko kot vsak drug, povprečen poslušalec. No, recimo, da malo več. V času študija sem bil neke vrste hišni DJ. Na vseh naših žurih (brucovanja, spoznavni žuri, božični žuri…) sem vlekel aparaturo in CD-je (na zadnje je vse šlo preko računalnika, kar je v dobri meri olajšalo prenašanje) ter vrtel glasbo in skrbel za glasbeno zadovoljstvo kolegic in kolegov. V tistem času se je, neposredno in posredno vezano na glasbo, nabralo nekaj zelo zanimivih izkušenj, a preden padem v obujanje tovrstnih spominov (kdaj drugič), bom napisal nekaj o fenomenih, ki so v Sloveniji povezani z glasbo in sem jih opazil še preden sem začel uživati vse prednosti DJ-a (ki jih, ljubica, sploh ni bilo). Beri naprej