Življenje ni paradižnik

Nikoli je nisem preveč maral. Nikoli nakupoval v njej. A ker se ti zaradi in pod vplivom družine spremenijo nekatere navade, med drugim tudi trgovine v katere zajahaš, sem tudi jaz začel hoditi v Mueller. Še posebej sedaj, ko je Sanja na porodniški.

Razlog v taki priljubljenosti Muellerja pri moji dragi pravzaprav leži v prepričanju - kar so podkrepile tudi obsežne raziskave, ki so jih kakšno leto nazaj izvedli na Hrvaškem, in so potrdile sume, da znane blagovne znamke v svoja čistila in druge preparate dajejo manj aktivnih in čistilnih snovi, v tista pakiranja svojih izdelkov, ki so namenjena srednjeevropskem tržišču -, da se v Muellerju dobijo originalni nemški, avstrijski, se pravi evropski izdelki. Čistila, plenice, čokolade…

Že dalj časa sem si, vsakič, ko sem stopil skozi njena vrata, še posebej v kletni etaži, govoril, da moram vzeti fotoaparat s sabo (evo, to je prva slaba lastnost mojega prepričanja, da na telefonu ne potrebujem fotoaparata), da bom slikovno zabeležil slalom med škatlami in polnilci polic, ki so ne glede na del dneva in odprtost trgovine, bili vedno v napoto. Enkrat se mi je zgodilo, da sem prav žalostno gledal v poličko z mehčalci, ki je bila zabarakadirana s škatlami. Izza škatel se je prikazala polnilka polic in me vprašala “če mi kaj da”, pa sem ji ogdovoril, da potrebujem “predvsem prostor, ostalo si bom vzel kar sam”. A ker je malo butasto hoditi v trgovino s fotoaparatom, pa saj nisem japonski turist, do tega ovekovečenja nikoli ni prišlo. Do včeraj.

Včeraj me je vrglo. Petek, ura pet popoldan, če odštejem sobote in nedelje, verjetno najbolj natrpan dan v BTC-ju, in jaz v Muellerju. Od velikega spiska potrebščin (ne pretiravam, če rečem, da je bil A5 velikosti), sem našel le polovico. Drugega ali ni bilo na policah, ali pa je bilo tako prestavljeno, da nisem našel. Trgovina pa kot gradbišče. V petek ob petih popoldan. Kaj vodilnim v tej trgovini ni nikoli prišlo na misel, da je trgovina zaradi kupcev in ne zaradi njih? Da tisti nesrečni vozički s košarami in škatlami nimajo kaj iskati v času največje fluktuacije kupcev? Da se renoviranje in veliko premeščanje ponavadi opravi izven delovnega časa, ali pa se trgovino za kašen dan ali dva zapre? Ah, to vrejetno ne, ker se tudi v tem “gradbiščnem vrvežu” najde dovolj bedakov, ki bodo oz. bomo slalomirali med delavci, vozički, trakovi, praznimi policami in bodo prinesli zaslužek, ki ga ob krajšem zaprtju trgovine ne bi bilo. Kaj pa potem, če je podoba trgovine poden od podna. Briga.

Včeraj sem se le odločil, z rezervnim telefonom, zato opravičilo glede kakovosti fotk, dokumentirati to o čem govorim.

Safet Ali-beg