Prihaja čas resnice
19.06.2007 | 
Kategorija: Ko je poslanec, takrat LDS-a, na mestu podpredsednika DZ, trenutno pa poslanec SD-ja, Marko Pavliha svojčas pozval Slovence naj ne letujejo na Hrvaškem in ko je to njegovo pobudo podprl slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, so vse možne ankete zaznale razpoloženje Slovencev. Večina, 70 do 80 odstotkov, je izražala mnenje, da na hrvaškem ne bo (ne bo več) dopustnikovala.
Zdaj je pravi čas, čas letnih dopustov, da vidimo v kolikšni meri so ti razultati anket bili plod inercije Pavlihovega poziva, ki je v Sloveniji zelo prisotna na nekaj besed. Ena takšnih je “Hrvaška”. Takoj, ko se v javnosti omeni ime južne sosede, ta inercija privede do malega morja izjav o Hrvaški, Hrvatom, Hrvatarjem. Izjav, ki mejijo in celo presegajo politično in vljudnostno korektnost. Izpade, da Slovenci o Hrvatih mislijo skoraj izključno slabo. Da so leni, zahrbtni, arogantni… Seveda so na tem bregu Kolpe malo ljubosumni na morsko obalo, ki jo je narava podelila Hrvatom, kar mnenja o Hrvatih samo še poslabša. V redu, mnenje o južnih sosedih je slabo. Legitimno. Slovenci imajo pravico do kakršnega koli mnenja. A temu mnenju navkljub so masovno, leto za letom odhajali na hrvaško obalo, tam kupili, uradno, poluradno in neuradno malo morje hišk, vikendov, parcel, plačali visoke pavšale za celoletno namestitev prikolic, odkrili najboljše jadralne poti, kotičke za jadranje na deski, najboljše žurerske destinacije na tem delu obale, najboljše kotičke za enega najmasovnejših slovenskih nacionalnih športov - kdo bo prej končal pod mizo, v vodi, padel z ladje, ali kako drugače pokazal, da je dosegel in presegel tisto kritično mejo količine alkohola v krvi (seveda so, in ni jih tako malo, tudi drugačni slovenski turisti, a pisanje o njih na nem mestu ne bi imelo želenega pomena).
In to leto, tako so napovedale ankete, tega na hrvaški obali ne bo več. Ali res? Sam sicer močno dvomim v to, a se bom pustil presenetiti in počakal poročila hrvaških merodajnih inštitucij o nočitvah to leto na njihovi obali. In takrat bom preveril v koliki meri drži pregovor, ki se ga je posluževal moj rahmetli (tur. pokojni) dedek, “da se ljudi veže za besedo, vole pa za rogove”. Sicer pa, kdo ve, mogoče bom takrat doumel, da izraz “cela Slovenija na hrvaški obali” pomeni le tistih 20 do 30 odstotkov, ki niso rekli, da ne bodo letovali pri južnih sosedih.
Sicer pa, za svoj denar človek letuje tam, kjer želi in kjer za ta denar dobi največ. In to “največ” je lahko lokacija, postrežba, aktivnosti, odnos. Karkoli. Za primer, pri tehtanju med cenovno primerljivimi destinacijami, med hotelom s štirimi zvezdicami (vse vključeno) v Boriku pri Zadru, do katerega se moraš pripeljati, in hotelom s petimi zvezdicami (vse vključeno) v Kemerju v Turčiji, do katerega te pripelje letalo in avtobus (vse v ceni), je moja oz. naša odločitev enostavna. Turčija. Po drugi strani pa si julija ne predstavljam brez Šibenika, kjer meni, rojenemu Bosancu, na kavi rečejo “evo, opet nam došli naši Slovenci”.
Safet Ali-beg
Meni ni jasno, kako lahko primerjaš geto za turiste v Turčiji s hrvaško obalo? Hrvaška ima med top3 obalami na svetu. Razgibana, javne plaže, nezazidanost, neskočno skrivnih kotičkov. Ne Karibi (s tem spet ne mislim getota Dominikanske republike), ne Avstralija in nobena v Evropi se ne more primerjati z njihovo obalo. Na enem izmed najdražjih karibskem otoku sem do sedaj doživel najslabši odnos do strank. Vsepovsod so dobri in slabi turistični delavci. Samo jaz določene države ne ocenjujem po tem, ampak po njenih lepotah. Nikjer ni škržatov (tropske plaže so zvečer bolj ali manj mrtve), borovcev in kamorkoli pogledaš je nek otok. Pa še vožnja po Jadranski magistrali je doživetje zase.
Vsako leto grem nekam daleč po svetu (drugače je težko biti objektiven), vendar se tudi vsako leto vrnem na Hrvaško.
Pač, lahko se vse primerja. In tudi različne stvari so nam všeč in nas zadovoljujejo. No, da ne bo pomote, tudi sam sem mnenja, da je hrvaška obala ena najlepših, če ne celo najlepša na svetu, a tukaj to ni bilo pomembno. Pisal sem predvsem o lahkotnosti dajanja odgovora “ne, na Hrvaškem ne bom letoval”, ko pa pride čas počitnikovanj pa masovno na hrvaško obalo. In kot si lahko prebral, tudi sam se vsako leto vračam na hrvaško obalo (našo obalo - jaz sem otrok lijepe naše), na njej imam tri najlepše destinacije na svetu: Vis, Mljet in Šibenik.
Letovanje na hrvaškem? Ne, hvala. In to že kakšnih 20 let. To nima pri meni niti najmanjše nacionalno nestrpnostne povezave ali bog ne daj ljubosumja. Razlog tiči v tem, da za razliko od svojih staršev govorim nekaj tujih jezikov, kar mi odpira nekaj več možnosti za brezskrbno dopustovanje. In ko sem začela primerjati, sem ugotovila, da je narava lepa tudi pri nas in da na dopustu ne iščem lepote narave (potem bi konec koncev lahko ves čas prebila na travniku za hišo mojih staršev), ampak lepoto usluge in možnosti dodatnih aktivnosti. Na vse to so na žalost Hrvati v vseh teh letih pozabili ..ali pa pač ni bilo možnosti. Kakor koli, jaz pač nisem tip, ki bi po plaži kolovratila z brisačo pod pazduho in iskala kakšno skalo, ki bo prosta in dovolj velika, da položim nanjo vsaj polovico svojega telesa, v vodo pa kolovratila med ježki in morskimi kumarami.
Smo nekaj let nazaj opazili, da je tudi hrvaška obala začela investirati in da je napredek očiten in celo rezervirali hotel. Ko so nam posredovali cene, smo se spogledali in ponovno izbrali raje Italijo.
Uboga Saška, mar si pričela govoriti nekaj jezikov zgolj zato, da greš vsako leto ponovno letovat v Italijo? Saška, mmožnost uživanja aktivnih počitnic je tudi v Sloveniji?
Za letovanje v Italiji potrebujem le italijanski jezik
in ne, jezike sem se učila zgolj zaradi ljubezni do tujih jezikov, potovanja so posledica lažje odločitve na temelju znanja jezikov.
Tudi Slovenija je naš cilj kakšnih izletov ali celo počitnic, vendar tukaj je bilo govora o tujini, kajne?
Info iz prve roke: Šibenik, njegovi hoteli in njegova okolica so polni slovenskih turistov. Menda, več kot kdajkoli prej. Kot je rekel nek Mariborčan: v dobrih štirih urah si dol.