Drobtinice življenjskega vsakdana
Priznam, malo je nanavadno da Bosanec piše o slovenski narodono zabavni televiziji. Nenavadno je, da razpreda o Avsenikih, Salkih, Alfiju Nipiču, Slapovih, Gregorjih, Slovenskih muzikantih, Veselih Štajerkah, Ptujskih 7, Štirih kovačih, Igorju in Zaltih zvojih, ansamblu tega ali onega. Nenavadno. Če že Bosanec razpreda o tovrstni glasbi, veliko bolj logično bi bilo, da bi razpredal o Halidu Bešliću, Osmanu Hadžiću, Selmi Bajrami, Elviri Rahić, Emini Jahić, Enesu Begoviću. To bi bilo bolj logično.
A, ker je ta Bosanec glasbeno ostal v osemdesetih, v svetu Zabranjenog pušenja, Filma, Prljavog kazališta, Martina Krpana, Lačnega Franca, Vatrenog poljubca, Divljih jagod, Bajage, Riblje čorbe, Crvene jabuke, Parnog valjka, Oliverja Mandića, Merlina, Leb i sol, in novejši zvoki do njega pridejo v obliki Big Foot mame, Predina, Mlakarja, Hladnog piva, Gibonnija, Ede Maajke, je nenavadno, da bi karkoli pisal o narodno zabavni glasbi. In ravno to se zgodi.
Nekaj časa nazaj smo s strani našega ponudnika kabelske televizijie bili obveščeni, da so dodali nov program. TV Golica. Koga briga. Mene že ne. A Bog je očitno s TV Golico imel drugačne namene. Vsaj, kar se mene tiče. Ne vem kdaj in ne vem zakaj smo padli tako daleč, a resnica je, da nam je v hiši TV Golica tisti program s katerim se zbujamo in odhajamo spat. Brez heca.
Moj mali, dvajsetmesečni navihanček je čisto padel not. In ko reče “ata, daj muiko (ata, daj muziko)”, pomeni to samo eno. TV Golica. In na TV Golici še posebej čisla Afija (Alfija Nipiča), Apove (Slapove) in ake (Slake), že po prvih taktih ve, da gre za pesem Eci, eci, Kopa (Teci, teci, Kolpa) ali recimo Kopote (Klopotec), že po prvih taktih ve, da bo pela puka (punčka). Zna našteti vse pomembnejše glasbene inštrumente: gitaa (kitara), bobi (bobni), tobenta (trobenta), kainet (klarinet), moika (harmonika), cite (citre) in absolutni zmagovalec kontabat (kontrabas). A vse skupaj ni nič v primerjavi z navdušenjem ob pesmi Ene tenge (Življenje so ene štenge) od Malibujev. Ne moreš verjeti.
In naj si še kako razbijam glavo z vprašanjem “od kod oz. od koga” je to pobral in prisegam na vse živo in mrtvo, da od mene ni, od mame pa tudi ne, ne pridem do pametnega odgovora. Ne pridem nikamor. In če nam vsem po vrsti TV Golica leze iz vseh odprtin, če meni Bosancu nič ni jasno, še posebej pa ne to, da si jo on zna sam najti, čeprav je shranjena na 20. mestu, dovolj je, da mi pred spanjem reče “ata, piden bodi (ata, priden bodi)” in pozabim vse golice tega sveta.
Ni kaj, trenutno vse kaže na to, da bom edini Bosanec, ki bo na obisku v Bosni nažigal Sankaško polko, Slovenija, od kod lepote tvoje, Vse moje misli, Rože z domačega vrta, Klopotec, Ferrari polko, Gor na stol, V dolini tihi, Mama prihajam domov, Domači zvon… Kaj si bodo pa o meni mislili… vraga, na to ne upam niti pomisliti. Ni kaj, življenje ni paradižnik. Življenje so ene štenge.
Zakaj nenavadno!
Saj ste Bosanci najboljši, pa tudi vaša država dobro napreduje!
Hehe :))
Drugače sem pa nekje slišal, da otrokom zelo sede ta naša narodnozabavna glasba. Jaz sicer svoji hčerki doma ne dajem tega za poslušat oz. gledat, sem pa slišel, da je pri mojih starših navdušeno gledala Na zdravje. Kdo bi si mislil…
Moj sin je pa 100% slovenc, ampak posluša srbski turbo folk. Razmišljam, da bi se mu odrekel.
Zabavno bo šele potem, ko bo malo odrasel in postal pravoveren musliman in bo šel v ljubljansko đamijo klanjat s Slaki v mp3 playerju.
BTW, upam, da vam bo Janković končno dovolil postaviti đamijo.
Kako lepo si to napisal spet! Super, da so življenje ene štenge! ![]()
hihi, krizna situacija bo v Bosni
ne saj ne, saj bo vse v redu …
Midva sva našega malčka med kopanjem v banjici lahko umirila samo z divjo violinistko Vaneso in njeno Nevihto (Storm). Po možnosti videospot, samo glasba ni veljala. pred tem je norel po banji, se izmikal rokam, ko pa je slišal njeno skladbo, pa je obsedel in nepremično gledal v tv. V treh minutah sva ga umila do konca. Naslednjič, ko smo ga kopali, pa sva bila pripravljena: tik preden sva ga dala v vodo, sva vklopila videoplayer (ja, takrat so bili še videoplayerji) in dala na repeat.
Ima pa zdaj moj sin podoben okus kot ti … po meni in njegovem očetu …
Kaj ne velja od vekomaj v sloveniji, da so bosanci glupi, kar se tudi s številnimi vici vztrajno dokazuje?
Je morda bosanska glupost razlog, da Bosanček posluša slovensko, avstrijsko-alpskega in ameriško-kavbojskega porekla, narodnozabavno glasbo, katere se mnogi slovenci, tudi tukajšnji komentatorji, sramujejo?
Janko, a si ti Janko iz Janka in Metke? Ker pol je pa res glupost, da so ti dal ime po nekomu, ki se pusti zaradi sladkarij čarovnici nategnit…pa dobro, še hvalabogu, da ima pravljica srečen konec….Pa še dobro,da si tako strpen in čisto nič homofobičen Slovenc.
Avtor, svaka čast, da si ti tako strpen do slovenske narodnozabavne muzike, sinčka pa bo to obdobje minilo. Verjemi, iz lastnih izkušenj, gre najverjetneje za prehodno navdušenost…tako kot so črnska plemena plesala na Golico, ko jim jo je predvajal Šeruga na svojih popotovanjih…Ni kaj!
zanima me zakaj bosancu naprimer nebi smela biti dobra slovenska narodnozabavna glasba, to je rasistično in “obsolete” razmišljanje. Tko da Janko glupost je na tvoji strani…
“Ni kaj, trenutno vse kaže na to, da bom edini Bosanec, ki bo na obisku v Bosni nažigal Sankaško polko, Slovenija, od kod lepote tvoje,…” nažigaj jim še Beneške fante
sam da ne bo atomikharmonik alpa truboangels pol je še vse kul. V nasprotnem primeru nas bosanci res še lahko zasovražijo ![]()
Niso Ptujskih 7, ampak Ptujskih 5. Obstajajo pa Štajerskih 7. Malo sem morala zatežit
Zelooooooo všečen zapis in blog nasploh.
pesem je v srcu in v ustih,seveda,morš biti prešerne volje,hahahah,koko lepo napisano,mar ne
Glih tko kot je nam slovencem všeč bosanska glasba,ni nič narobe če tudi oni poslušajo našo! Ne razumem,zakaj gre nekaterim to v nos ali pa jim je to tabu. Nekateri se sramujejo naše muzike. Jaz jo zelo rada poslušam in sm ponosna na to da sm slovenka!