Junaki nasilja nad ženskami

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami vsi govorijo o ženskah. O njihovih težavah, strahovih, SOS telefonih, varnih hišah, razbitih in uničenih družinah, otrocih, ki so priča nasilju, ki so žrtve nasilja. A jaz bi, jaz bom o resničnih junakih nasilja nad ženskami. O moških.

A ne o vseh moških, samo o tistih pravih. O tistih čigar delo in pogum je predmet današnjega mednarodnega dneva. Slehernega dneva. O pogumnih alfa, beta, gama samcih, ki nam papkom kažejo, kako se stvarem streže. Ker, dejstvo je, da si ženske to zaslužijo. Da prosijo za klofute, brce, nokavte.

O tistih, ki se pogumno lotijo žensk. S pestmi. Kakopak. Da ženska začuti vso njihovo moč. Da ubijejo boga v njej. Da ji tako pokažejo, koliko jo imajo radi. Ker, to je ljubezen. Ki jo na takšen način lahko pokažejo le pravi moški. Ni večjega pokazatelja ljubezni, kot so polomljene kosti. In to lahko pokažejo le pravi junaki.

O tistih, na katere so njihove mame ponosne. Mame, ki jih je verjetno pretepal njihov oče. Iz ljubezni. Seveda. In ta ljubezen se prenaša iz roda v rod. O tistih, ki materi, ki je tudi ženska in si potemtakem vse to zasluži, ki si drzne reči naj nehajo, zabrusijo naj bo tiho, ker drugače bo tudi njo. To je ta ultimativna ljubezen.

O tistih, ki so užaljeni, upravičeno, seveda, ker ženska ne kaže navdušenja nad njihovo trideset sekundno spolno vzdržljivostjo, in si celo upa sanjati o lastnem orgazmu. Kaj ima ona sanjati o orgazmu! Ona je tukaj da zadovolji njegove potrebe. In nima njo kaj boleti glava. Ima da je tukaj in vedno pripravljena nanj. Ne glede na vse. O tistih, ki orgazmično pretepejo žensko. Ker to je to. Tukaj oni lahko trajajo in trajajo. Da ji tako dokažejo, kdo je pravi moški.

O tistih, ki so tako ljubosumni, zagotovo upravičeno, ker oni drugače ne bi bili, da v vsakem drugem moškem vidijo ženinega ljubimca. In za to se tepe. Mlati. Razbijajo nosovi, lomijo kosti. Žensk seveda. Ker pravi moški, pravi alfa, gama, beta samec mlati žensko. Da ji pokaže, kdo je gazda v hiši.

O tistih, ki svoje frustracije, zbadljivke in hece drugih ljudi v službi ali gostilni, terapevtsko rešijo z mlatenjem žene. Ker je ona kriva za vse njegove frustracije, za vse zbadljivke. Kriva za vse. Ker je ženska. In njena sreča je, da je našla njega, da ji pokaže, kdo je pravi moški.

O tistih, ki so sicer izmečki, a pravi moški. Pravi izmečki.

O tistih, ki bi jih rad srečal, jim stisnil roko za ves njihov pogum in junaška dejanja. Tako stisnil, da bi jim polomil vse kosti. Razbil nos, polomil rebra. Iz same ljubezni. In navdušenja nad pogumom in junaškimi dejanji.

O tistih, ki so vredni vsakega noža, sekire, motike, macole, palice, strupa, pištole. Vsega, kar ženskam lahko pride v roke.

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !