Življenje ni paradižnik

Porodila se mi je ideja. Tudi jaz bi bil politik. Levi ali desni, koga briga. Samo, da je. Jebem mu mater, dovolj imam jutranjega zbujanja, vožnje v službo, železnega urnika, kjer je stranka gospodar mojega časa, in kjer vsakodnevno moram iz stranke, ki mi bo to celo plačala, narediti zadovoljno stranko. Dovolj imam!

Tudi jaz hočem biti politik, primeren za vse čase in usmeritve. Tudi jaz bom skril partijsko knjižico. Tudi jaz bom menjaval partije kot gate, kaj me briga, samo, da sem gor. Ko bo pihal narodno-zabavni veter, bom veselo tancal polko, ko pa zaigrajo bolj urbane note, bom prisegal, da ga ni čez jazz, Predina, Pankrte, Mlakarja. In če bo treba, bom tudi jaz vzklikal ‘čefurji ven!’. In bom liberalec, konservativec, socialen in asocialen, zelen, krščanski, nacionalističen, upokojen, ljudski, beli in rdeči, vernik in ateist. Vse to. In še več. Beri naprej »

Vem, tvegam, da se bo našel nekdo, ki mi bo rekel “kaj boš ti, Bosanec, nam solil pamet o nacionalni zavesti”, a moram takoj razorožiti vse podobno misleče. Nimam, res nimam namena, ničesar soliti, tudi možnosti nimam, ker trenutno v moji bližini ni niti trohice soli.

Razumem, da intelektualno in inteligentno podhranjeni zamenjajo nacionalno za nacionalistično in da v imenu te kvazi ljubezeni do domovine in sonarodnjakov prakticirajo stvari, ki so lastne samo z razumom obdarjeni vrsti, človeški, kot so  sovraštvo do drugih v vseh barvah in inačicah, ki se najbolj pogosto hrani s stereotipi, predsodki, fobijami. Takšni me niti ne zanimajo., takšni nikogar ne zanimajo, razen, kot fenomen, ki se ga da voditi, izkoriščati in z njim manipulirati. Beri naprej »

Čeprav je minilo kar nekaj časa, me je Poročilo o prometni nesreči, popularno imenovano evropsko poročilo, ki je ležalo v avtomobilskem predalu, spomnilo na prelep sončen dan v katerem smo se odpravili na morje. Pot do mejnega prehoda je bila čudovita. Namreč, na poti v Dalmacijo ne grem na Zagreb, avtocesta se mi zdi nadvse dolgočasna. Hitra, a dolgočasna. Nimaš kaj početi. Držiš volan in strmiš predse. Sonce, ki se prebuja, klima, ki tiho deluje in ti, ki sediš kot lipov bog… kot ustvarjeno za zaspati za volanom. Veliko ljubša mi je pot preko Žužemberka, mimo Dolenjskih toplic, Črnomlja in na mejni prehod v Vinici. Lepa pokrajina - lepa je Bela krajina, čeprav se mi zdi, da je brez, po katerih je dobila ime, vse manj - razgibana cesta. Na mejnem prehodu običajno nikjer nobenega. In naprej, ko se vključiš na avtocesto pri Bosiljevem, nikjer žive duše. Beri naprej »

Na mesta, ki jih poznam, na mesta, v katerih sem živel, nisem čustveno navezan. Prav na nobeno. Ne na Sarajevo, ne na Zagreb, ne na Ljubljano. In prav tako ne na manjša mesta, ko so me gostila. Romantična čustvenost je povezana izključno z mesti, ki sem jih videl kot turist. Beri naprej »

Tudi jaz sem mislil, da jih obvladam. Ne le mislil, bil prepričan. Vsaj nekatere. Vsaj za silo. Vsaj za “ne ostati lačen” v tujem svetu. Vse dokler med brskanjem za kakšnim uporabnim Vista Sidebar Gadgetom, nisem naletel na prevajalnik, ki ga ponuja www.kamencic.net - inovativne softverske rešitve. To, da je ponudnik hrvaški, me ne moti. Niti najmanj. Bil sem vesel, da ponujajo “preko dvadeset svjetskih jezika”, med njimi tudi hrvaščino, slovenščino, srbščino, angleščino, nemščino, italijanščino… Super. Na sami strani omenjajo, da za prevode uporabljajo podatke Translation Experts-a. Zveni obetavno. Pa še ocenjen je zelo dobro. Obeta. Beri naprej »