Življenje ni paradižnik

Ne vem kako sem padel v to. Nisem glasbenik, nisem glasbeni kritik, ne živim od glasbe. Nič. Z glasbo se srečujem toliko kot vsak drug, povprečen poslušalec. No, recimo, da malo več. V času študija sem bil neke vrste hišni DJ. Na vseh naših žurih (brucovanja, spoznavni žuri, božični žuri…) sem vlekel aparaturo in CD-je (na zadnje je vse šlo preko računalnika, kar je v dobri meri olajšalo prenašanje) ter vrtel glasbo in skrbel za glasbeno zadovoljstvo kolegic in kolegov. V tistem času se je, neposredno in posredno vezano na glasbo, nabralo nekaj zelo zanimivih izkušenj, a preden padem v obujanje tovrstnih spominov (kdaj drugič), bom napisal nekaj o fenomenih, ki so v Sloveniji povezani z glasbo in sem jih opazil še preden sem začel uživati vse prednosti DJ-a (ki jih, ljubica, sploh ni bilo). Beri naprej »

Dobrodošli na Balkan. Ne zemljepisni, mentalni. Pričakujejo vas najboljše balkanske zvezde, turbofolk melos, silikoni, nekdanji pastirski rockerji. Vse za rajo.

Ne, fotografija ni iz Beograda, Niša, Kragujevca. Res ni. Tudi iz Sarajeva, Tuzle, Zagreba ali Splita ni. Ne, dragi moji, ni z desnega, z levega brega Kolpe je. Iz Ljubljane. Pa ne iz njenega predmestja ali izpred kakšnega delavsekga doma. Nak. Je skoraj iz središča slovenske prestolnice, tam kjer se križata Dunajska in Topniška (v nadaljevanju Samova) ulica. Na vogalu mondenega Bežigrajskega dvora. Dobrodošli.

Safet Ali-beg

V članku z naslovom Po čemu treba zapamtiti prethodnu godinu (Po čem si je treba zapomniti prejšnje leto) je avtor Zoran Stajčić na hrvaškem T Portalu (nekaj kot slovenski Telekom in Mobitel v enem) navedel lestvice najboljših tujih in domačih albumov prejšnjega leta.

Zanimivo je, da avtor piše o tem, da je bilo poleg tujih tudi dovolj kakovostnih domačih albumov, da domača scena beleži pozitivne premike tudi v smeri kakovosti (v Sloveniji pogrešam več afirmativnih člankov o slovenski glasbi). In čeprav se zaveda, da so vse lestvice lahko predmet žolčnih debat, pa, kot pravi “brez trohice slabe vesti” naštete albume priporoča slehernemu ljubitelju glasbe.

Na domačem delu lestvice je kot deset najboljših prejšnjega leta izbral: 1. Gustafi (F.F.), 2. Hal (Trilogy), 3. Edo Maajka (Stig’o ćumur), 4. Ramirez (Copy/Paste), 5. Overflow (Live At Parties), 6. Aifon, 7. Detour, 8. Arsen Dedić in Gino Paoli (Lisinski), 9. Gibonni (Unca fibre) in 10. My Buddy Moose.

Zaman iščete hrvaške estradne zvezde, ki so razveseljevale rajo na slivestrovo v Ljubljani. In ravno to je prva zanimivost tega članka. Da avtor na tako, za naše razmere velikem in branem portalu poda lestvico najboljših, na kateri se ne bohotijo severine, danijele in grašoti. Za pohvalo. Da ni bilo po principu “to raja posluša”.

Druga zanimivost leži v njegovi jasnovidnosti glede žolčnih razprav. Seveda so bralci razpravljali in ugotavljali “ali si Edo zasluži le tretje mesto” in “ali je deveto pravšnje za Gibonnija”, a najbolj zanimiva so bila tista vprašanja “kje so Colonia, Lana, Nina Badrić, Tomphson, Ivana Banfić, Karma…”. Očitno ima raja z obeh bregov Kolpe podoben, podobno slab glasbeni okus.

Safet Ali-beg

3. februarja se Sarajevčanom (Sarajlijam po domače) obeta eminenten dogodek na visoki ravni. Visoki predstavniki države NSK bodo v sklopu evropske turneje obiskali tudi njihovo mesto.

Ali, kot poročajo v Bosni “takrat bo v Centru za mlade na Grbavici v Sarajevu nastopila ena najvplivnejših evropskih skupin sedanjega časa”. Seveda je beseda o Laibachu, slovenski skupini, ki je “z ex-YU prostora naredila najresnejšo kariero v tujini in katere albumi so prodani v več kot milijon izvodov”.

Koncert bo snemala bosanska Federalna televizija (FTV), kar je sploh prvič, da je kakšna bosanskohercegovska televizija dobila pravice snemanja in predvajanja koncerta Laibachov. Bosanci se veselijo tudi tega, da je FTV dobila pravice za predvajanje filma “Divided States Of America”, ki je nastal na njihovi ameriški turneji leta 2004.

Omembe vredno je tudi to, da bodo Laibachovci dan prej nastopili v Zagrebu, dan kasneje pa v Beogradu. Za sarajevski koncert pa samo to, da upam, glede na nemško zveneče ime skupine, da se ne bo našel kakšen bosanski gavrilo, ki bo mislil, da v Sarajevo prihajajo novi ferdinandi. Šala mala.

Safet Ali-beg

Ameriška produkcijska hiša Blind Decker Productions (Los Angeles) je pred kratkim za potrebe TV serije Sleeper Cell licencirala pesem Bomba z zadnjega albuma Eda Maajke Stig’o ćumur.

Za tiste, ki tega ne veste, Sleeper Cell je triler serija o agentu FBI, ki se je infiltriral v teroristično organizacijo v Los Angelesu. Serija v dobri meri - nisem gledal, vem samo tisto, kar sem prebral - govori o paranoji in strahu Američanov, ki so posledica 11. septembra.

Lepo. A tudi vprašanje zakaj. Lepo, da so Ameri slišali za Eda, da so ga vzeli. Nenazadnje, Edo je najboljše kar je dala Bosna na glasbenem področju. Na tisto “zakaj” pa ne bi rad videl, da bi bil odgovor ”Američani so videli naslov pesmi, Bomba, ki je več kot primeren za podlago tovrstne serije, pa še repa jo Bosanec, musliman”, ker Edo repa o neki čisto drugi bombi. Bombi, ki s politiko nima nič skupnega. Ki je znana tako muslimanom, kristjanom, judom, budistom kakor tudi ateistom in vsem drugim “istom”. Seks bombi.

pravo je dobra / mada nekad kad smo skupa zna mi biti koma / recimo kad izlazimo hoće samo narodnjake / i ima prijatelje samo gay i seljake / i voli pričat samo o sebi i dijeti / o šminki, frizuri i 501 kremi /… ona je bomba

Safet Ali-beg