Akta

3.05.2012

V rokah sem jih imel veliko. Lepih in tistih malo manj lepih, uporabnih in tistih malo manj uporabnih. A Akte, po uporabnosti in po lepoti, ni dosegel noben. In ona je on. Akta je, to lahko mirne duše zapišem, najboljši organizator na svetu. In tudi širše, se mi zdi.

V roke sem jo prvič dobil nekako ob njeni splavitvi. Slučajno. In bilo je, kot v pesmi Harija Varešanovića (Hari Mata Hari): slučajno te sretoh, a namjerno zavolih. Bili so takrat vojni časi in so dogodki Akto odnesli na stranski tir. Iz tistih časov imam veliko bolj enostaven organizator, poln skic, slikic in zapiskov, ki pričajo o tem, da si devetdeseta zaslužijo tisto, kar o njih pravi Đorđe Balašević. Jebite se, devedesete. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Sparova vrečka

12.01.2010

Potegnilo me je na mah. In tudi rešitev je prišla v sekundi, bila je logična, edina možna. Pri vsem pa absolutno ni bilo pomembno tekmovanje. Biti minimalist, narediti všečno vrečko in ohraniti Sparove temeljne barve – rdeča, zelena, bela. Uporabiti paradižnik, kot simbol mojega bloga in na vrečko napisati ime bloga ter vse skupaj vpakirati v smiselno in, upam si trditi, všečno obliko.

Sem zadovoljen. Da ne rečem samozadovoljen.

Safet Ali-begŽivljenje ni paradižnik

  • Share/Bookmark

Zobarca

6.11.2008

V neposredni bližini moje pisarne, pravzaprav njena skoraj prva soseda je zobna ordinacija. Je v pritličju poslovne stavbe in gleda na ulico. In ulica gleda v njo. Gleda v njena okna. Gleda v njeno notranjost.

Vsakič, ko se s kom odpravim v bližnji lokal na pijačko, ki je v poslovnem svetu zamaskirana kot poslovno srečanje, sklepanje poslov, zaključevanje poslov in kdo ve v kakšen vse celofan bi se jo dalo zaviti, gremo mimo ordinacije. In pokukamo noter. Sicer diskretno, pa vendar. Ni težko pokukati, žaluzije so skoraj vedno maksimalno odprte. In vsakič se mi to zdi prav hecno. Zdi se mi nenavadno, da gospa zobarca in njena asistnentka ne čutita potrebe, da bi svojim pacientkam in pacientom dali nekaj več diskretnosti. Ali pa vsaj minimalno diskretnosti, ki se jo da tako enostavno doseči z rahlim zasukom žaluzij. Meni, mojim prijateljem in mojim poslovnim partnerjem, se zdi to hecno, dvomim pa, da je hecno tistim ljudem, ki z odprtimi usti sedijo praktično v izložbi. Sam bi se na njihovem mestu počutil neprijetno. Sam bi tudi zobarci povedal, da nisem plačal sedeža v izložbi pač pa tistega malo bolj zasbnega. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Golaž

14.10.2008

Z mojim neoglašanjem na blogu je podobno kot pri sosedu. Ne zaradi tega, ker ne bi imel o čem pisati. Imam veliko, sicer, verjetno nič pametnega, a kdo bi se s tem obremenjeval. Pa ja ne kakšen bloger. Zaradi tega, ker enostavno ni bilo časa. Oziroma, čas je izpuhtel v nekih drugih obveznostih. Med drugim sva ga s sosedom porabila za še en drug projekt. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

Mercatorjev izdelek v Intersparu

5.08.2008

Ni podtaknjen. Ni v kakšni bebavi diverzantski akciji, v pomanjkanju idej za objavo, prinešen v Interspar in tam poslikan. Ne. Je uradno med Intersparovimi prodajnimi artikli.

Dobro, to vsekakor ni problem, ki bi obremenjaeval globalno segrevanje, vplival na vse pogostejše ujme, zastrupljal slovensko-hrvaške (dobro)sosedske odnose. Pravzaprav, sploh ni problem, razen mogoče indic za Janija Soršaka in njegove ”agente”, v bistvu je le nenavadna zanimivost. Da se na policah nekega velikega trgovca znajde blago njegovega največjega neposrednega konkurenta, je vsekakor zanimivost. Nevsakdanja. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark